Tako fizične kot pravne osebe imajo pri uvozu blaga iz tujine nekatere nujne opravke, pogosto tudi stroške. Veliko je sicer odvisno od tega, za kakšen tovor gre in od kod prihaja – najbolj elegantni bodo prevozi znotraj enotne gospodarske skupnosti, medtem ko je uvoz robe iz trećih zemalja lahko bistveno bolj kompleksen in seveda dražji. Dobro je vedeti, kaj lahko pri takšnem poslovanju pričakujemo in kako si lahko postopke olajšamo.

Carinjenje robe

Posvetiti se moramo predvsem carinjenju blaga. Carinski postopki lahko povzročijo visoke dodatne stroške – plačati bo treba že stroške postopka, nato pa verjetno še carino in DDV. Na ta način se obravnava vsak uvoz robe iz trećih zemalja, tudi spletni nakup iz tujine, ki ga opravi fizična oseba. Postopki pri uvozu so v tem primeru v veliki meri odvisni od vrednosti pošiljke – do 22 evrov posebnih stroškov ne bo, čeprav bo treba verjetno plačati stroške carinskega postopka. Nad 22 evrov bo treba plačati DDV, ki običajno znaša 22%, carinske dajatve pa pridejo v poštev za pošiljke, ki presegajo vrednost 150 evrov. Vse to je treba imeti v mislih, ko se načrtuje uvoz robe iz trećih zemalja

Kako poenostaviti postopke na meji?

Predvsem večji uvozniki bodo hitro odkrili nekatere bližnjice, ki uvoz bistveno poenostavijo. Ena izmed najbolj elegantnih rešitev je tako imenovani postopek 42, s katerim lahko preložimo plačilo DDV le na ciljno državo, v kateri bo šlo blago v obtok. S tem se izognemo carinskim postopkom in stroškom na vsaki meji, če uvoz robe iz trećih zemalja vključuje prečkanje večjega števila državnih mej.

V vsakem primeru je dobro vedeti, kaj nas pri uvozu čaka, in pripraviti ustrezne dokumente, ki jih bomo verjetno potrebovali. Tudi fizične osebe naj pri nakupovanju preko spleta shranijo račun in morebitne druge dokumente, iz katerih je razvidna vsebina in vrednost pošiljke.